»Kot prevajalka z izjemnim posluhom za klasicistično poetiko in rimsko zgodovinsko tematiko je 'poustvarila vzdušje bratomorne vojne v Horaciju, nesmrtne cesarjeve monologe v Cini in politične dialoge v Pompejevi smrti. S pretanjeno pesniško spretnostjo je poslovenila zahteven verz francoskega aleksandrinca, in sicer z jambskim enajstercem, ohranila pa je tudi zaporedno rimo. Prav dosledna uporaba zaporedne rime, ki je sicer redka v slovenskih prevodih francoskih klasicistov, izkazuje njeno mojstrstvo.'«
»Zelo pomembno se mi zdi brati ne le moderno, ampak tudi starejšo literaturo. Tam najdemo bogastvo besed, ki se zdaj izgubljajo.«
»Večinoma prevajam tisto, kar se mi zdi zanimivo, in se šele po končanem delu ozrem naokoli, katerega založnika bi prevedeno delo zanimalo. (...) Če imaš odnos do avtorja, delaš popolnoma drugače.«
»Pisala jo je neposredno: ko je črtala izraze, odlomke, poglavja ali prepovedala celotna dela.«
»Vidna cenzura je imela za posledico tudi nevidno samoomejevanje avtorjev – samocenzuro.«
»Gre za groteskno politično satiro, pravzaprav neke vrste politično noir srhljivko, ki odpira vprašanja politične in družbene tranzicije, vloge nacionalne kulture v sodobni družbi, prepada med politično elito in državljani ter posameznika v igri statusa in moči. Roman je napisan izrazito sveže, narativno kompleksno, sodobno in prepričljivo.«
»Vsekakor ima vojna v slovenski literaturi pomembno mesto. Zato ne preseneča, da je nekaj največjih slovenskih literarnih imen, na primer Edvard Kocbek, Vitomil Zupan, Lojze Kovačič, povezanih prav z vojno tematiko.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju